Raziščite svet epigenetike in odkrijte, kako lahko vaše vsakodnevne odločitve oblikujejo izražanje vaših genov. Preprosto razložene informacije razkrivajo, kako prehrana, vadba in življenjski slog vplivajo na urejanje genetske knjige.
Spoznajte, zakaj je epigenetika ključna za prilagodljivost organizma, vpliv na zdravje in razvoj potomcev.
Odkrijte, kako bo epigenetika oblikovala prihodnost medicine, reproduktivne tehnologije in osebnega svetovanja za zdrav življenjski slog. In ne pozabite, lahko vplivate na svojo epigenetiko – vsaka odločitev šteje!
Predstavljajte si vaš genski zapis, torej DNA, kot knjigo z vsemi navodili za izgradnjo in delovanje vašega telesa. Epigenetika je kot urejevalka te knjige, ki ne spreminja besedila, ampak odloča, kateri deli knjige so dostopni bralniku.
DNA kot knjiga
Vaša DNA je kot knjiga z vsemi informacijami o tem, kako vaše telo deluje. V tej knjigi so napisani vsi recepti za izgradnjo in delovanje vaših celic.
Geni kot različna poglavja
Geni so kot različna poglavja v knjigi, vsak s svojim receptom. Nekateri geni so odgovorni za barvo vaših oči, drugi pa za način, kako se vaše telo spopada s stresom.
Epigenetika kot urejevalka
Epigenetika je kot spretna urejevalka, ki odloča, kateri deli knjige so označeni, da jih bralec lahko prebere. To označevanje pa ne spremeni besedila, temveč le vpliva na to, katere informacije so uporabljene.
Metilacija in acetilacija kot označevanje
Epigenetika uporablja dva glavna načina označevanja:
- Metilacija: Kot postavitev ograje okoli določenega dela knjige, ki ga bralec ne more prebrati. To pomeni, da geni niso uporabljeni.
- Acetilacija: Kot odstranitev ograje, kar pomeni, da so geni na voljo bralcu.
Okoljski vplivi na urejanje
Vaše okolje in življenjski slog lahko vplivajo na to, kako epigenetika ureja knjigo. Na primer, zdrava prehrana in vadba lahko spodbujata acetilacijo, medtem ko stres ali izpostavljenost strupenim snovem lahko spodbujata metilacijo.
Dolgoročni vplivi na zdravje
Dolgoročno urejanje knjige (epigenetski vzorci) lahko vpliva na vaše zdravje in nagnjenost k različnim boleznim. Če je urejevalka preveč stroga ali preveč ohlapna, lahko to vpliva na delovanje vašega telesa.
Skupaj povedano, epigenetika je proces urejanja dostopa do informacij v vaši genetski knjigi, ki pomaga oblikovati, kako vaše telo deluje. Vaše vsakodnevne odločitve in okolje vplivajo na to urejanje, kar ima lahko dolgoročne učinke na vaše zdravje.
Epigenetika je pomembna, ker vpliva na to, kako vaši geni delujejo, ne da bi spremenila dejansko zapisano DNA. To pa ima velik vpliv na vaše zdravje in dobro počutje. Zakaj je to pomembno?
Prilagodljivost na okolje
Epigenetika omogoča vašemu telesu, da se prilagodi spremembam okolja. Tako kot orodje za prilagajanje, ki vam pomaga bolje odzivati na različne situacije.
Vpliv na zdravje
Epigenetika lahko vpliva na vašo nagnjenost k različnim boleznim. Spremembe v načinu urejanja genov lahko prispevajo k zdravstvenim težavam ali pa vas zaščitijo pred določenimi boleznimi.
Vpliv življenjskega sloga
Vaše vsakodnevne odločitve, kot so prehrana, vadba in izpostavljenost stresu, lahko vplivajo na epigenetske vzorce. S tem imate dejanski nadzor nad tem, kako vaše telo deluje.
Dolgoročni učinki
Epigenetika ima dolgoročne učinke na vaše zdravje. To ni le trenutna sprememba, temveč oblikuje, kako vaš genetski zapis deluje skozi čas in vpliva na vaše staranje ter nagnjenost k boleznim v prihodnosti.
Vloga v razvoju in rasti
V zgodnjem razvoju epigenetika pomaga oblikovati, kako se razvijajo vaši organi, možgani in druge pomembne strukture. To je ključno za normalno rast in delovanje.
Orodje za razumevanje dednosti
Epigenetika raziskovalcem omogoča boljše razumevanje, kako dednost deluje. To pomaga pojasniti, zakaj nekatere lastnosti ali nagnjenosti k boleznim prehajajo med generacijami.
Potencial za zdravljenje in preprečevanje
Razumevanje epigenetike omogoča razvoj novih terapevtskih pristopov in preventivnih ukrepov. To odpira vrata k bolj usmerjenemu zdravljenju in ohranjanju zdravja.
Ko razumemo, kako epigenetika deluje, dobimo vpogled v to, kako lahko svoje zdravje oblikujemo s svojimi vsakodnevnimi odločitvami. To je kot ključ za odpiranje vrat do dolgoročnega dobrega počutja in boljšega razumevanja, kako naše telo deluje v dinamičnem okolju.
Epigenetika ima pomemben vpliv na dedovanje, saj lahko epigenetske spremembe vplivajo na to, katere informacije v vašem genskem zapisu se prenesejo na naslednje generacije. Razmislite o tem kot o nekakšni “prilagodljivosti” dedovanja.
Dinamičnost dedovanja
Epigenetika dodaja plast prilagodljivosti dedovanju. Medtem ko se DNA neposredno prenaša od staršev na otroke, epigenetske spremembe delujejo kot dodatek, ki določa, katere dele genov bo potomec “prebral” ali uporabil.
Okoljski vplivi na dedovanje
Okoljski dejavniki, s katerimi se srečujete, lahko vplivajo na epigenetske spremembe. In ker lahko te spremembe vplivajo na dedovanje, okolje, v katerem živite, ima neposreden vpliv na to, katere genetske informacije prenašate na svoje potomce.
Možnost prilagoditve na okolje
Epigenetika omogoča prilagajanje organizma na okolje v času enega življenja. To prilagodljivost se lahko nato prenese na naslednje generacije, kar omogoča boljše preživetje v različnih okoljskih razmerah.
Vloga v razvoju potomcev
Epigenetske spremembe v starših lahko vplivajo na razvoj njihovih potomcev. To je podobno, kot če bi starši zapustili nekakšen “natisnjeni vzorec” na svojih genih, ki vpliva na razvoj in zdravje potomcev.
Dolgoročni učinki na zdravje potomcev
Epigenetske spremembe lahko vplivajo na nagnjenost potomcev k določenim boleznim ali zdravim lastnostim. To pomeni, da je zdravje naslednjih generacij delno odvisno od epigenetskih sprememb, ki so se zgodile v prejšnjih generacijah.
Vpliv življenjskega sloga staršev
Življenjski slog staršev, vključno z prehrano, telesno aktivnostjo in izpostavljenostjo stresu, lahko vpliva na epigenetske spremembe. Te spremembe se lahko prenašajo na otroke, kar pomeni, da imajo starši pomemben vpliv na dedovanje epigenetskih vzorcev.
Epigenetika obogati razumevanje dedovanja z dodatno plastjo prilagodljivosti, ki omogoča, da se genetski zapis prilagaja okolju. To pa vodi do bolj zapletenega in prilagodljivega sistema dedovanja, ki ga ne določa le zaporedje DNA, temveč tudi epigenetski vzorci, ki jih oblikujejo okolje in življenjski slog.
Epigenetika ima pomemben vpliv na zanositev in nosečnost, saj vpliva na razvoj ploda v maternici in lahko oblikuje dolgoročno zdravje otroka. Poglejmo, kako:
Vpliv na plodov razvoj
Epigenetske spremembe v materinem telesu in okolju lahko vplivajo na razvoj ploda. To se zgodi že v maternici, kjer se začnejo oblikovati epigenetski vzorci, ki bodo vplivali na otroka skozi življenje.
Vloga v razvoju organov
Epigenetika igra ključno vlogo pri razvoju organov pri nerojenem otroku. Pravilno urejanje genov je bistveno za pravilen razvoj možganov, srca, pljuč in drugih organov.
Vpliv prehrane na razvoj
Prehrana matere med nosečnostjo vpliva na epigenetske spremembe pri otroku. Hranila v materini prehrani lahko vplivajo na regulacijo genov, ki so odgovorni za razvoj in zdravje otroka.
Epigenetika in dolgoročno zdravje otroka
Epigenetske spremembe v nosečnosti lahko vplivajo na dolgoročno zdravje otroka. Nekatere spremembe se lahko prenesejo v otroštvo, adolescenco in celo v odraslost, kar vpliva na nagnjenost k boleznim ali zdravim lastnostim.
Vpliv stresa in okoljskih faktorjev
Stres med nosečnostjo in izpostavljenost okoljskim dejavnikom lahko povzročita epigenetske spremembe. To lahko vpliva na razvoj otroka ter poveča tveganje za določene bolezni ali nepravilnosti v razvoju.
Vpliv na otrokov imunski sistem
Epigenetske spremembe lahko vplivajo na delovanje otrokovega imunskega sistema. Pravilno urejanje genov, odgovornih za imunsko funkcijo, je ključno za razvoj močnega in zdravega imunskega sistema.
Vloga v prilagajanju na okolje
Epigenetika omogoča prilagajanje otroka na okolje že v maternici. To pomeni, da se lahko otrok razvija tako, da je bolje pripravljen na okoljske izzive, s katerimi se bo srečeval v življenju.
Vpliv na inteligentnost in vedenje
Raziskave kažejo, da lahko epigenetske spremembe vplivajo tudi na inteligenco in vedenje otroka. Pravilna regulacija genov vpliva na razvoj možganov, kar lahko oblikuje kognitivne sposobnosti in obnašanje.
Skupaj povedano, epigenetika v nosečnosti igra ključno vlogo pri oblikovanju razvoja otroka, njegovega dolgoročnega zdravja in prilagajanja na okolje. To poudarja pomen zdrave prehrane, zmanjševanja stresa in ustvarjanja pozitivnega okolja med nosečnostjo.
V prihodnosti bo epigenetika imela pomembno vlogo na različnih področjih, saj odpira vrata novim pristopom v zdravstvu, raziskavah in individualni oskrbi. Tukaj je nekaj načinov, kako bo epigenetika uporabljena v prihodnosti:
Personalizirana medicina
Epigenetika bo omogočala boljšo prilagoditev medicinskih pristopov posameznikom. Razumevanje epigenetskih vzorcev lahko pripomore k bolj natančni diagnostiki in prilagoditvi terapije posameznikovim genetskim značilnostim.
Boj proti rakavim boleznim
Raziskave v smeri epigenetskih sprememb pri raku so obetavne. Uporaba epigenetskih označevalcev lahko vodi do bolj zgodnje diagnostike in natančnejšega zdravljenja raka.
Napredki v reproduktivni medicini
Razumevanje epigenetike lahko pripomore k izboljšanju postopkov oploditve in zdravljenju neplodnosti. Prav tako lahko pomaga pri preprečevanju genetskih napak v plodu.
Osebno svetovanje za zdrav življenjski slog
Na podlagi epigenetskih informacij bodo lahko ljudje dobili osebna priporočila za zdrav življenjski slog, ki temeljijo na njihovih genetskih značilnostih. To vključuje priporočila glede prehrane, vadbe in obvladovanja stresa.
Boj proti nevrodegenerativnim boleznim
Raziskave epigenetike so usmerjene tudi v razumevanje nevrodegenerativnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen. Uporaba epigenetskih pristopov lahko pomaga pri razvoju novih terapevtskih strategij za te bolezni.
Napredki v psihiatriji
Epigenetika lahko pomaga pri razumevanju vzrokov za duševne bolezni. Raziskave se osredotočajo na vpliv epigenetskih sprememb na pojavnost depresije, shizofrenije in drugih duševnih motenj.
Zdravje na delovnem mestu
V delovnem okolju se lahko epigenetika uporablja za boljše razumevanje vpliva stresa, izpostavljenosti toksinom in delovnih pogojev na zdravje zaposlenih. To lahko pripomore k oblikovanju bolj zdravih delovnih okolij.
Evolucijski razvoj zdravil
Epigenetika odpira vrata za razvoj zdravil, imenovanih epigenetski inhibitorji, ki lahko ciljajo na specifične epigenetske procese. To bi lahko privedlo do bolj ciljanih in učinkovitih zdravil za različne bolezni.
Prihodnost epigenetike prinaša nove možnosti za individualizirano medicino, boljše razumevanje dednih bolezni, napredke v reproduktivni medicini in orodja za izboljšanje zdravja in življenjskega sloga posameznikov. To odpira vrata do boljšega prilagajanja medicinskih pristopov posameznikovim potrebam, kar lahko prinese pozitivne spremembe v zdravstvu in dobrobiti ljudi.
Da, lahko vplivate na svojo epigenetiko s svojimi vsakodnevnimi odločitvami in življenjskim slogom. Vaše izbire, kot so prehrana, vadba, izpostavljenost stresu in splošen način življenja, lahko vplivajo na to, kako se vaši geni izražajo. Poglejmo, kako to deluje:
Prehrana
Izbira hrane lahko vpliva na epigenetske spremembe. Na primer, hranila v zelenjavi in sadju lahko spodbujajo pozitivne epigenetske vzorce, medtem ko nezdrava hrana lahko povzroča negativne spremembe.
Vadba
Redna telesna aktivnost ima lahko pozitiven vpliv na epigenetiko. Vadba lahko spodbudi acetilacijo, kar odstrani “ograje” okoli genov, kar povečuje njihovo uporabo.
Stres
Stres lahko povzroči negativne epigenetske spremembe. Učinkovite metode obvladovanja stresa, kot so meditacija, masaža ali sprostitvene tehnike, pa lahko pomagajo ohranjati bolj zdrave epigenetske vzorce.
Izogibanje strupenim substancam
Izbegavanje izpostavljenosti toksinom, kot so onesnažen zrak, kemikalije in nekatere droge, lahko prepreči negativne epigenetske spremembe.
Spanje
Kakovosten spanec ima lahko pozitiven vpliv na epigenetiko. Pomanjkanje spanca lahko povzroči spremembe, ki so povezane s povečanim tveganjem za različne zdravstvene težave.
Zdrav življenjski slog med nosečnostjo
Epigenetika lahko vpliva tudi na potomce. Zdrav življenjski slog med nosečnostjo, vključno s pravilno prehrano, lahko oblikuje pozitivne epigenetske vzorce pri otroku.
Izogibanje Tobaku in Alkoholu
Kajenje tobaka in prekomerno uživanje alkohola lahko povzročita negativne epigenetske spremembe. Z izogibanjem tem škodljivim dejavnikom lahko ohranjate zdravje vaše epigenetike.
Redni Epigenetski pregledi
Redni pregledi vam omogočajo, da sledite svojemu zdravju in pravočasno ukrepate, če so potrebne spremembe v življenjskem slogu, kar lahko vpliva na vašo epigenetiko.
Vsakodnevne izbire in življenjski slog imajo vpliv na vašo epigenetiko. S pozitivnimi spremembami v prehrani, vadbi in obvladovanju stresa lahko prispevate k ohranjanju zdravih epigenetskih vzorcev, kar lahko vodi v dolgoročno dobro zdravje.
V našem terapevtskem centru se lahko naročite na pregled in pridobite svoje epigenetsko poročilo.
Epigenetsko poročilo ali epigenetski test je analiza, ki preučuje epigenetske spremembe v genomu posameznika. Ta test lahko razkrije informacije o tem, kako okoljski dejavniki in življenjski slog vplivajo na aktivnost genov, lahko pa tudi ponudi vpogled v tveganje za različne bolezni in odziv na zdravljenje.
Epigenetski testi so lahko koristni za osebno medicino, pri prilagajanju načrtov zdravljenja ter pri razumevanju individualnega zdravstvenega profila.
Epigenetska poročila
Znanost o epigenetiki
Epigenetika je znanost, ki dokazuje, da nam ni treba biti žrtve svoje genetske dediščine. Projekt Človeški genom naj bi potrdil obstoj več kot 100.000 posameznih genov, a je bilo ugotovljeno, da človeški genom sestavlja le 23.000 genov, kar je komaj malo več kot pri navadni sadni mušici in veliko manj genov kot, ki jih najdemo v riževem zrnu.
To je sprožilo vprašanje, kaj bi lahko še nadzorovalo izražanje genov?
Odgovor je epigenetika, ki je interakcija med okoljskimi signali in procesom prilagajanja, ki ga živi sistemi uporabljajo, da bi se dobro razvijali. Že leta 1700 je Jean-Baptiste Lamarck predlagal, da lahko življenjske oblike pridobijo “informacije” iz okolja in jih vključijo v svoj epigenom.
Erwin Schrödinger je v molekularno biologijo vključil kvantno fiziko in postavil temelje za to, kar danes poznamo kot epigenetiko.
Danes vemo, da izražanje genov, ki ga ne posreduje kodirajoča DNK, predstavlja le 2 % genomskega izražanja. Nanj bolj vplivajo informacijski signali, ki jih iz okolja prejema nekodirajoča DNK, ki predstavlja preostalih 98 % tako imenovane junk DNK.
Škodljive informacije, ki prihajajo iz okolja, kot so elektromagnetni stresorji in strupeni onesnaževalci zraka, povzročajo disharmonijo, zato se človeško telo ustrezno odzove in spremeni fenotip, ne da bi spremenilo genotip. Ta sprememba se odraža v naši fiziologiji.
Ti signali vključujejo informacije iz zraka, ki ga dihamo, hrane, ki jo jemo, vode, ki jo pijemo, spanca, ki ga nismo imeli, vpliva elektromagnetnega okolja in celo prepirov, ki jih imamo, ter več kot 50.000 misli, ki jih imamo na dan.
Las in lasna korenina (epigenetski marker)
Lasje spadajo v integumentarni sistem, ki se razvije iz ektoderme, kar pomeni, da imajo enak embrionalni izvor kot živčni sistem. Zato imajo enake značilnosti kot nevroni, ko gre za zaznavanje.
Korenina je edini del lasu, ki je živ. To pomeni, da se lahko samoregulira in samoreplicira. Prehranjuje se iz krvnih žil, ki prinašajo informacije in hranila iz sistemskega mikrocirkulacijskega sistema, ki je v podkožju skozi papilo.
Las in njegova čebulica sta pravzaprav antena, ki nenehno meri in zaznava okoljske signale iz mikro- in makrookolja. Tako zelo, da se v pilosebaceozni enoti nahaja mišica, imenovana mišica naježevalka, ki je majhna mišica, pritrjena na lasne mešičke, in je najmanjša mišica v telesu.
To je mišica, ki deluje enako kot srčna mišica, saj nenehno zaznava ne le spremembe temperature in atmosferskega tlaka, temveč tudi vibracije zaradi resonance ter frekvence iz ekosistema in okolice. Mišica naježevalka je bila skupaj s čebulico lasne korenine do nedavnega spregledana kot pomemben senzor okolja – čeprav je bil las sprejet kot odličen bio marker.
Mišica naježevalka se takoj odzove na sistemski šok in strah ter povzroči, da se lasje “postavijo pokonci”. Mišica naježevalka se sprosti tudi, ko se sistem umiri. Poleg tega so njene sposobnosti “zaznavanja” povezane tudi z opozarjanjem na bližajočo se nevarnost. Mišica naježevalka se tudi razteza in krči, kadar se sistem preveč segreje ali ohladi. Zato čebulica korenine shranjuje informacije o epigenetski resonanci, saj je povezana z mišico naježevalko.
Epigenetsko poročilo
Epigenetsko poročilo je analiza, ki pregleduje epigenetske spremembe v genomu posameznika. Epigenetika se nanaša na spremembe v aktivnosti genov, ki niso posledica sprememb v nukleotidni zaporedju DNA, ampak so povezane z dejavniki, kot so okoljski dejavniki, življenjski slog, prehrana in izpostavljenost strupenim snovem. Epigenetski testi lahko identificirajo in kvantificirajo te spremembe ter omogočajo razumevanje, kako okolje vpliva na izražanje genov in s tem na zdravje posameznika.
Epigenetsko poročilo lahko ponuja vpogled v različne vidike posameznikovega zdravja, vključno z genetskimi predispozicijami za določene bolezni, odzivom na zdravljenje in tveganjem za bolezni, kot so rak, srčno-žilne bolezni, nevrološke motnje itd. Na podlagi teh informacij lahko zdravstveni delavci prilagodijo načrte zdravljenja in preventive, kar omogoča bolj individualiziran pristop k zdravstveni oskrbi posameznika.
V bistvu, epigenetsko poročilo predstavlja orodje za razumevanje kompleksne interakcije med geni in okoljem ter njihov vpliv na zdravje in bolezni posameznika.
Z epigenetskim poročilom do boljšega zdravja in počutja
V tej verigi informacij se odraža vpliv okolja in prehrane na sistem. Ta učinek bi lahko primerjali s kamenčkom, vrženim v ribnik, ki povzroči valovanje, ki se širi navzven. Ti valovi prinašajo veliko več informacij o potencialnem vplivu okolja, kot če bi si ogledali samo kamenček. Majhni valovi se nenehno premikajo, medsebojno delujejo in se prilagajajo vsem drugim okoljskim valovom v ribniku, preden izginejo.
Epigenetska tehnologija družbe Cell Wellbeing nam omogoča razumevanje medsebojnega delovanja vplivov iz celotne okoljske slike in ne le ločeno gledanje na vsak vplivni val ali celo kamenček. Te informacije uporabnikom omogočajo nove in povsem drugačne poglede na njihovo življenjsko okolje.
Lase pulimo iz ocitipalnega dela lasišča, potrebujemo 4 lase s korenino. Informacije o sveže izpuljenjem lasu s korenino je treba skenirati v treh minutah po puljenju. Podatki se v digitalni obliki pošljejo v Hamburg na obdelavo.
Tovrstne epigenetske informacije opozarjajo na številne prehranske težave, še preden se pojavijo kot fizične potrebe, težave ali dejanske pomanjkljivosti. Vrnjen epigenetski test lahko kaže, da obstaja velika verjetnost, da so nekatere prehranske zaloge prazne, tudi če kri ali tkiva kažejo normalne ravni. Ker sinusni valovi niso fizično merilo, temveč nosilec informacij, prikažejo drugačno sliko tega, kaj je morda treba obravnavati. Poznavanje tega ljudem omogoča, da razmislijo o potrebnih ukrepih.
Epigenetski kazalniki poudarjajo nakopičene informacije, ki nas lahko opozorijo na vplive okolja, kot so elektrosmog ali kemični dražljaji, pa tudi na prehranska neravnovesja in osnovne stresne dejavnike hrane (ne na alergije). Informacije iz vsakega osebnega poročila vsaki stranki omogočajo, da optimizira svoje počutje in učinkovitost točno tako kot njeno telo to potrebuje.
Naš nemški program za epigenetsko kartiranje in indeksiranje rangira intenzivnost, nato pa podatke uporabi za izdelavo diagramov, ki jih vsebujejo epigenetska poročila in načrt prehranske optimizacije.
Vsako, 34 strani dolgo, poročilo odraža osebne okoljske vplive, ki bi lahko vplivali na osebo, kot je razvidno iz podatkov, zbranih s programom SDrive. Kartiranje zajema naslednje kategorije in elemente:
- Vitamini x 16 najpogostejših
- Minerali x 16 najpogostejših
- Esencialne maščobne kisline x 6
- Antioksidanti x13 skupin
- Aminokisline x 23
- Toksini – kemikalije, sevanje, strupene kovine
- Mikrobiologija – bakterije, glive
- plesni/spore, paraziti, virusi
- Elektrosmog EMF in ELF x 14 glavnih kategorij
- Črevesje in črevesni stresorji
- Stresni dejavniki za krvni obtok
- Stresorji za obnovo mišic
- Intolerance na hrano in aditivi za hrano, ki se jim je treba izogibati
Devet ocenjevanih kategorij je razvrščenih glede na njihov splošni status v skupini. Skupne ocene kažejo, katere kategorije imajo verjetno največji vpliv, in te so označene kot “prednostne”, pod njimi pa so sekundarne kategorije, označene kot “priporočljive”. Tako so informacije nekoliko poglobljene, kar uporabnikom pomaga, da se osredotočijo na najbolj produktivno podporo celicam.
V vsaki poudarjeni kategoriji smo elemente oštevilčili glede na njihovo prednostno razvrstitev, s čimer smo olajšali pregled nad tem, kje je treba začeti s prehranskimi protokoli. Na strani s povzetkom so vse te informacije zbrane v eni pregledni tabeli, razvrščene po prednostnem vrstnem redu s predlaganimi ukrepi.
V poročila so vključene informacije o predlaganem 90-dnevnem protokolu, ki poudarja posebna živila za doseganje optimalne hranilne vrednosti in živila, ki se jim je treba izogibati. Metabolični sistem potrebuje čas za prilagoditev, zato predlagamo 90-dnevni protokol, preden se opravi naslednja epigenetska ocena.
Dr. Stanton je poznan po tem, da se človeka loteva celostno in sodeluje z bolnicami in zdravniki po svetu, kjer rešuje kompleksne primere. V našem centru nam pomaga od enostavnih vprašanj (pomanjkanje energije, volje, slab spomin in koncentracija ipd.) pa do kompleksnih kroničnih težav, izgorelosti, osteoporoze, autoimunih bolezni, alergij in še marsikaj.
V košarici ni izdelkov.